in sem vedno rekel kakšnemu prijatelju ali komurkoli sem ponudil pijačo. Prav nagnusno mi je in tudi se mi zdi samoumevno, da to ni prav... a večini "vas" (smo izjeme) se to ne zdi.

Predstavljajte si pasje vroči dan. Igrate nogomet ali košarko... potem pa seveda pride žeja. IN predstavljajte si, da ste edini ki imate za sabo steklenico vode. Popijete par velikih požirkov, nakar vas eden od prijateljev poprosi, če bi mu lahko dal en požirek.

Tukaj sedaj pride prva stvar. In ta seveda ni da ste škrti. Prva stvar, na katero bi morali pomisliti je... bakterije. Ok, ustnice.. osebno se mi ne zdijo takšen velik problem... Če imamo bakterije na njih - nam ne bo nič, saj če preživim jaz, on, ti z njimi na ustnicah... bi tudi potem Vi, ko bi dobili nazaj flašo.

Torej, prvo stvar lahko ovržemo. Mogoče je malce čudno napisana... lačen sem pa mislim na hrano bolj kot to, kaj bom napisal.

Da ne bom še naprej dolgovezil, let's get to the point of this "Note".

Čeprav se prijatelju zdi, da bo bil dober, če ti bo obrisal steklenico ko ti jo bo vračal - bi bilo dobro se zamisliti. KJE "KURCA" SO BAKTERIJE???? So na ustnicah? Ma jebemti pikolovce :) ni jih tuk ko bilokjer drugje. Če bi meu herpes ti pa že nebi dau pit. Ne rabiš brisat! RAZPIZDI me pa to, ko mu daš prijateljsko vodo, da se odžeja, vrne ti pa kilo bakterij... IN KAKO? Tako da ti prijateljsko obriše flašo Z ROKO.

Igraš nogomet. Nisi golman. Brcas žogo z nogo. Roke maš le za prerivanje med igro. Občasno pobereš žogo, če gre kam ko ne bi smela it. Magari v gol. Igraš košarko. Konstanten dotik žoge z roko. Žoga konstanten dotik s tlemi. Voziš avto, kolo,... Prijemaš krmilo. Prijemaš krmilno ročico.

No, zdaj pa da vidimo če ste se kaj naučili. Je boljše : A) Obrisati z oblačilom B) Ne obrisati C) Obrisati z roko ali D) Spiješ do konca pa vržeš plastenko nekam v stran...



Seveda vas bi večina odgovorila - D. Nato bi prišli Cjevci, ker bi hoteli biti proti meni in bi, čeprav imam prav trdili drugače. Potem bi bili še v manjšini A odgovori ki so po moje enakovredni skoraj tistemu če ne obrišeš. Povsod je nekaj sranja. Na majci celo mogoče več... ampak vseeno. No nekaj takega kot Ajevci bi bili pa tudi Bjevci. In takšen bi bil rezultat.

Upam da sm komu pomagau razmislit. Upam da boste o temu tudi mislili še v naprej ter upam da vas ne bo bolelo. Upam tudi, da si pogledate tale link kjer je nakladano še iz strani 24ur.com.

In upam da je to tudi vse kar mam za povedat. LP :)

Vinjete in moj predlog

Tako, ker je bilo že precej debate o vinjetah iz vseh možnih strani bom podal še svoje.

Vinjete so bile uvedene prehitro, brez dobrega premisleka. Pred vsem skupaj bi mogli zadevo preštudirat in ne kar navalit, ko se je nekdo spomnu za vinjete. Pride tujec v slovenijo in mora dat nevem-kolk-je-že-blo evrov za POLLETNO vinjeto - za kratek obisk Slovenskih lepot (ne, to niso avtoceste).

To nedeljo sem se vračal iz Portoroža. Od tam do Kopra sem rabil skorajda uro. Gužva je bla ... sploh ne bom napisal kaj. Za popizdit. Nato smo stali po avtocesti ali se pa vozili 30kmh. Super. Dobil sem pa med tem polženju po Avtocesti eno idejo, ki jo bom tudi napisal čez par vrstic. Dodati moram še to zadevo, da so vinjete predrage za vsakogar ki se vozi parkrat na leto. Jaz grem 4x na leto mogoče po avtocesti. Mogoče Maja 2x ter avgusta in decembra enkrat. Za to bi rabil celoletno vinjeto. Super! :P Včasih so bile cestnine od manj kot evro do 4 evre (se mi zdi) in to bi že dal če bi šel kam parkrat na leto. Sedaj se mi zdi vinjeta draga. Naj se popravim. Se mi je zdela. Predstavljaj te si nekoga, ki dela v Ljubljani in živi v Novem mestu. Vsak dan po avtocesti. Vsak dan (rekel bom na pamet) 3 € (obe strani). Sedaj si pa računajte KAKO POCENI SO NAŠE KURČEVE VINJETE, NAD KATERIMI SE VSI PRITOŽUJEMO. Država je sama sebi naredila škodo. Letna vinjeta bi OBVEZNO morala biti čez 120 eur! Polletna pa okoli 80 - po moje. To bi bile minimalne cene. Ok, naj bodo tedenske in podobne. Ampak cene takšnim nabit. Veste koliko fur narediš potem s to vinjeto? KOLIKO bi šele plačal če bi se vozil po starem načinu plačevanja cestnine! Po moje bi parkrat prej premislil če se ti splača na avtocesto... Torej, vinjete so prepoceni. Sedaj pa da utemeljim svojo zadevo, zakaj sem se sploh odločil tole napisat. Zaradi ideje. Kot sem omenil, da sm se vozil od Portoroža domov, sem videl velike cestninske postaje in vsaj 1,2 okena sta bila prazna, na voljo za uporabo.

Zakaj nebi Slovenija ponudila tujcem nakup navadnega cestninjenja? Kot prej. Cene naj bi bile dokaj v normali. Za Slovence se bi tudi splačalo. Pravtako bi bili na boljšem tisti ki se vedno vozijo v službo po avtocesti, ker bi imeli svoje cenejše vinjete in hitrejši prehod čez cestninsko postajo. Zakaj ni bila ta ideja podana nikjer? No, ok, mogoče je bila a za njo nevem... in če kdo ve, da je bila, ga lepo prosim, če mi lahko RAZLOŽI, kakšni so bili argumenti PROTI.

Državo že ne bomo filali z vinjetami. V minus bomo šli. Dobili smo tudi srd evropske unije. Se nam to splača? S tem bi po moje bil "volk sit in koza cela".

Minus tega mogoče vidim dodatne zastoje in kolone na tistih dveh postajicah, ki bi bile za cestninjenje. Tiskanje nove dokumentacije za tujce, slovence,... . Plus ali minus bi bila zaposlitev dodatnih delavcev. 

No, v glavnem, sami prebivalci Slovenije bi videli da so vinjete prepoceni, ko bi plačevali na vsaki cestnini evre in evre. Za nas so predrage le zaradi tega, ker je enkratni znesek ki ga moramo plačati malce visok. Ko bi pa šel iz Maribora na primorsko, bi pa lepo videl, da bi za v eno stran dal petino ali četrtino POL LETNE vinjete. In to je poceni? :) Razmislite malo...

Konopljino olje - Prvi del.

Moj fotr vedno jamra da ga vse boli. No, res je... ima že 60 let, ampak vseeno.

Dostikrat uporablja kakšna mazila pa te pizdarije... pa nism mu še nič kupu sploh v zadnjem času, tako da sem se zdaj odločil za nakup olja. Konopljinega olja.

Za ta izdelek sem izvedel preko oglaševanja na Facebooku. "Čudežno zdravilno olje", je pisalo. Super. Prebral stran, kako je to in kako je ono... fajn fajn. Ima omega 3, omega šestico in še polno ostalih zdravilnih substanc (seveda, psihoaktivni ni prisotnih... žal. Oziroma, fotr itak tega nebi... ampak bi mu prav prišlo da se malo skulira. Preveč je živčn, pa te fore, zadnje čase). Kul. 

Zdaj, pod olje sem, ker sem neizobražen inu nerazgledan na precejšnih področjih, razumel več stvari. Katera je pravilna, pa te nevem.  Mislil sem, da je lahko kakšno mazilno olje ali pa... kakšno olje za v solato. Solate mam rad, tako da bi tud sam probau, v kožo vtirau si pa nebi, ker sem prelen za mazat.

Inu, stran preletim parkrat in še vedno nikjer videl, kje bi pisalo kako se ta stvar "uživa" (pa ne spet mislit na psihoaktivne substance, ker jih ni, tako da se uživa kot hrano in ne uživa kot - oh kako je fajn pa te fore). Malce skočim do strica Googla, ki me obsuje s premalo informacijami. Same reklame. Sem si mislim - mater so me nateglni toti Mariborčani (firma je iz Maribora). OK, nekje je pisalo da se da na žličko pa nekaj popiješ al kaj ti jaz vem. No, zvedu nisem nič več.

In, čez par dni, me spet dgnjavi tota knjiga obrazov z reklamami. In spet to čudežno olje. Čudežno pomoje več ni bilo zaradi totih oplovih omeg ampak po moje jih čudežni dečki delajo. Pa te fore. Cena za pol litra je 24 evrov. Če plačam s položnco, plačam evro manj. A kurac, ko dam ta evro pol banki, tak da sm spet na istem. Torej, dopizdlo mi je ko mi skus težijo da naj kupim. Pa sm naroču. Da bo fotr veseu pa se nehu s toto margarino futrat. Naj se rajši z oljem od trave. Aja, da omenim. Bencin šou dns gor. In to tist k ga največ točim. Petindevetdesetka. Upam da nebo cena enkrat skočila gor in bo bla ista kot zdej za to olje. Znoru bi. Pa ne bi bil edini. Stara šola stari - Francoska revolucija pa to. 

No, se opravičujem ker sem šel preveč iz te teme. Kje sn že ostal? Aha... da. 24 in skor poln evro me je pršlo. Oz. me še ni. Poštar prišo, jaz sem bil pa na šihtu. Dnara pa duma NI. KER JE RECESIJA. Bemti ameriko. Vse so oni krivi. Oz ŠPANCI SO! Kolumb! Mah, kakorkoli že, (aja, bo Obama spravu svet na noge,ker zej smo na vozički) prišo je paket. Nisem plačo. Jutri grem dvignt pol pa fotra za poskusnega zajčka spravit.

Problem je le, da sem bral o tem olju na forumu za vegeterjance. Mi so kar kocine poletele v zrak ko sm vidu da sm na vegeterjanskem forumu. Niam nič proti njim, sej so fajn ludi. Poznam jih par. V glavnem... pravi en član foruma, ki je seveda vegeterjanec in jaz jem meso, da se to jé na tešče. Pa pol moraš počivat. AMPAK NESMEŠ MESA JEST. Pa dobro... vegeterjanci se pogovarjajo da nesmeš jest mesa. Isto ko da bi ja reku na kolinah... "Na Franci, zej ko smo nardili klobase, si idi naredit solato. Sam ne mesa jest zraven.". Beden primer, vem, ni treba komentirat, ampak poudarek da vegeterjanec ne sme jest mesa me malo prešunlo.  No, da povzamem vse skupaj. Doma jemo meso, tako kot marsikje drugod. In če ješ meso, ti paše kakšna dobra solata. Daš malo olja, kisa i je.  Torej, o tem olju na tem forumu nisem dobil dosti informacij. Upam da pridejo zraven navodila. Kako uživati, v kakšnih količinah... navodila valda bodo zdraven. Če ne jim nazaj pošljem prazno flaško. Al se pa poščijem not pa pesu zlijem olje. In to preko kurirske službe z odkupnino. 24,98 eur!

Jutri mogoče pride nov vnos... oziroma  bo težko jutri, ko mam rekreacijo pa me nebo duma. Še na kako pivo zavil kje pol. Tako da pol sploh ni šans, čeprav, sicer mi ni noben reku, si pa sam mislim, da imam, ko sem pijan, večji in boljši besedni zaklad. Besede same ven tečejo. 

No, sliko bom kako prilimo. Bi vam tudi povedal kje sem to našel, a če ste že na facebooku ste že sami vidli povezavo.

Hvala pa lahko noč.

Vaš Maxi

Od otroka do odraslega

Kot vsak otrok, sem v mladosti bil zelo lepo reden z različnimi sladkimi dobrotami. Veselje je bilo na vrhuncu.

Otroštvo je bilo precej preprosto - se zbudiš, te nahranijo, se igrajo s tabo in po lepem, napornem dnevu te dajo v posteljo lepo nasitenega spat. Rutina se ponavlja do osnovne šole. Seveda je situacija ista, le da spiš malce manj in namesto da bi poležaval v postelji, greš v šolo. V šoli je seveda lepo. Tam tudi dobiš hrano, se družiš s prijatelji in seveda - uživaš (čeprav se tega takrat najbolj ne zavedaš).

Srednja šola je podobna kot osnovna šola. Puberteta se bliža vrhuncu. Punce tu ter tam. Spoznaš se tudi z alkoholom ter mogoče tudi z mehkimi drogami. To je čas, ko šele zares začneš spoznavati svet okoli sebe in se soočaš z različnimi skušnjavami ter težavami resničnega življenja.

Vse lepo in prav... a po uspešno končani srednji šoli (katero, prej ali slej končaš, seveda) pride prelomnica. 

Če so doma na voljo dobri resursi, ti starši omogočijo nadaljni študij, če le mogoče, čimdlje od njih. Tukaj bi sam oznanil padec v zavedanju realnega sveta okoli sebe. Začne se ti jebat za vse. Na faks greš občasno. Če si res faca, narediš, če ne, se pa imaš vsaj super in uživaš brezčasno študentsko življenje...

a seveda, ni vedno tako. V mojem primeru doma ni bilo dovolj denarja, da bi tudi omenil študij v Ljubljani. Preostalo mi je le to, da padem iz nebes - v krut svet, ki se je počasi, a sigurno odvijal ter razvijal okoli mene.

Po počitnicah, katere sem večinoma preživel brezveze (a vseeno spoznal Majo ;)), sem si moral že iskati svojo prvo zaposlitev. Še preden sem se resno podal v iskanje zaposlitve, sem se iz zajebancije dal na spletni portal mojedelo.com. Podal sem kratek življenjepis, nanizal par znanj ter spretnosti in že čez 2 dni sem dobil klic od mojega sedanjega delodajalca. Razgovor je sledil in še isti teden sem začel z delom. Prvih par dni sem delal še preko študentskega servisa, saj se mi je iztekal status dijaka, a po preteku statusa sem pa že podpisal 3-mesečno pogodbo. Omenjena mi je bila plača, ob kateri sem samo "wau! super! takšno plačo težko dobiš v Beli krajini". Seveda, sem bil naiven in nisem pogledal besede zraven številke. Pisalo je bruto. Plača je padla za precej procentov, tako da sem na zelo slabšem.

Po podpisu pogodbe, mi je delodajalec zagotovil tudi obvezno osnovno zdravstveno zavarovanje, s katerim je malce zamujal (pravtako so na ZZZS rabili nekaj časa), a je bilo na koncu le urejeno.

Sedaj pa pride del, zaradi katerega sem se odločil napisati tale vnos.

Začel sem z sladkarijami, katerih v otroštvo užijemo nemalo. Seveda, v mladosti pravtako pojemo čokoladic, bonbonov, ... na tone. Vse lepo in prav, a nato pride gospod gniloba v naša usta.

Počasi ter vztrajno napreduje po našemu zobovju in naredi škodo, za katere popravilo moramo obiskati našega prijatelja zobozdravnika. Po možnosti zajebano zobozdravnico ki ima korenine iz balkana. Prejšnjih obiskov se po moje vsi skupaj spominjamo z grenkim priokusom, a naj vam povem, da sem se včeraj veselil videti kateregakoli zobozdravnika.

No, kot vsakdo od nas, nimam najboljših zob. Verjetno imam kar precej podpovprečne, a ne pojdimo preveč v podrobnosti. Seveda ker se vse skupaj navezuje na zobe ter sladkarije, se tiče tale vnos okoli moje težave. Pred mesecom se je stanje ene luknje v zobu poslabšalo. Kakšen dan v tednu me je začel zelo boleti, a le za kakšno minuto, 2. Na srečo, je kmalu minilo. No, tako se je nadaljevalo do dveh tednov nazaj.

Ravno na rojstni dan moje punce, ko sva šla v ene izmed Slovenskih toplic, sem šel nežno z jezikom skozi zgoraj omenjen zob. Prišla je neizmerna skeleča bolečina, ki se je pojavljala v stilu pulsiranja. Pritekla je tudi kri. Trajalo je, recimo da, 5 minut. Šel sem na cigaret in kmalu je bilo boljše. To je bil znak, da gre na slabše.

V naslednjem tednu se je ista stvar, a brez krvi, ponovila. In ponovila. In ponovila. To soboto je bil pa začetek pekla. Bolečina je bila neverjetna ter nisem mogel zaspati. Nedelja je sicer pretekla brez večjih bolečin, a zato je prišel ponedeljek, z dvojno dozo. V službi sem še nekako pretrpel in zvečer pravtako težko zaspal. Torek je bil pa konec. Odšel v službo, v Novo mesto... čez uro od prihoda se več nisem mogel skoncentrirati. Le bolečina je bila. Cela desna stran je bila v bolečinah. Šel sem do šefa in mu rekel, da zob preveč boli - jaz iti k zobarju. Odhitel sem v avto in pičil v Belo krajino. 

Tukaj sem preskočil en del zgodbe. Isti dan sem še zjutraj klicaril po belokranjskih ambulantah. Vsak mi je rekel - "gospod, samoplačniško vas vzamemo". Sem si računal, da pod 250 eur ne bi prišel. Toliko denarja pa seveda nimam, čeprav bi takrat dal celoten avto, le da bi bolečina prenehala. Torej, čisto vsak me je precej grobo odslovil in rekel, da me ne more sprejeti. Bila je pa tukaj svetla izjema. Omeniti moram podružnico zdravstvenega doma Črnomelj - ZP Vinica. Tamkajšnja sestra mi je lepo razložila situacijo. Bila je tudi edina pripravljena me sprejeti takoj, če bi bil doma. Ko sem rekel da sem v Novem mestu, je rekla da bi prišel ravno med malico. Vseeno se mi zdelo zelo lepo, da se je vsaj nekdo potrudil lepo razložiti kako ter kaj.

Gospa mi je tudi povedala, da ob primeru bolečine v zobu, me mora sprejeti čisto vsak zobozdravnik, in to na kartico  ZZZR. 

Sedaj se vrnimo kjer smo ostali. Po divjanju skozi ovinke po slabih cestah čez Uršna sela, sem se ustavil doma in si sčetkal zobe. Bolečina je bila seveda še vedno zelo, zelo prisotna. Sedel sem nazaj v avtomobil in šel k prvemu dobremu zobozdravniku, po priporočilu znanke. V majhni čakalnica 2 moška. Potrkam in povem situacijo, da me zob boli že 4 dni. Gospa začne komplicirati, da naj poskusim kje drugje, da so imeli danes že 5 primerov bolečin ter da če lahko poskusim še kje drugje. Seveda, sem razumno odšel in se spomnil na članek iz prve strani rumenega časnika Novic, ko je moški v Ljubljani ubil zobozdravnico. Po pravici, me nebi čudilo, zakaj ni takšnih primerov več v Sloveniji, saj če je več zobozdravnic ter sester s takšnim odnosov do ljudi... bi se res bilo treba malco zamislit glede vsega skupaj.

Torej, sledila je naslednja postaja. Gospa iz prve ordinacije, mi je rekla da imam ŠE VEDNO MLADINSKEGA ZOBOZDRAVNIKA, čeprav to je skorajda nemogoče, ker sem zaposlen. Jezen ter z vse hujšim zobobolom, ki se je prevelil v vsesplošni glavobol sem šel k "bivši" zobozdravnici v zdravstveni dom. Prišel točno na malico. Kaj mi preostane? Čakati pol ure tu, da govorim z osebjem ali poiskati kje drugje, pomoč, pomoč...

Stric Google mi je posredoval več informacij o zobozdravstvenih ordinacijah v okolici Črnomlja in  zapomnil sem si še eno. Ker nisem imel kaj izgubiti, sem seveda obiskal še tole mesto.

V čakalnici ena mlada punca čaka na vrsto in ravno mimo prihiti sestra iz ene izmed ordinacij v drugo. Čez minuto odhiti nazaj v svojo. Opazil in stopil do vrat ordinacije. Potrkal in odprl vrata, ter zmotil zobozdravnika med delom. "Oprostite", sem rekel in hitro zaprl vrata. Takoj zatem pride videna sestra. "Želite?". Razložim ji situacijo ter odebeljeno ji izrečem, da doživljam velike bolečine že četrti dan. "Gospod, usedite se ter počakajte. Boste kmalu na vrsti.".

Končno mi je nekdo rekel, da bom celo prišel vrsto. Res da sem čakal več kot uro, a to me ni motilo. Bolelo me iz minute v minuto vse bolj, a le sem bil na vrsti. Gospod doktor zobozdravnik mi je očistil škrbino ter nanesel neke vrste zdravilo. Le to je pokril z začasno plombo oz. niti nevem kako se imenuje ta belkasta snov.

Po odhodu mi je doktor omenil, da si naj čimprej omislim osebnega zobozdravnika. In sedaj bom omenil še piko na i, ki je dodal še dodaten zagon za pisanje bloga :) (vem da naštevam ;)).

Med zadnjo pavzo v sluzbi, pred dobrimi dvemi urami sem klical v ordinacijo v Metliko. Prvo je bilo vprašanje če bi me kot odraslo osebo sprejeli v otroško zobozdravstveno ambulanto (15% imajo odraslih, tako piše na spletni strani). "Seveda... pridite sem, pa se pogovorimo ter vas naročimo okoli Maja". Takoj sem jo prekil ter omenil da sem imel bolečine, a je tokrat ona mene prekinila in omenila da lahko me takoj vzame za prvo pomoč. Bil je čuden dialog, saj je večinoma nanizala stvari katere že vem. Poskusil sem ji dopovedati, da sem že dobil prvo pomoč ter da bo potreben ponovni pregled glede tega zdravila katerega sem dobil, saj tista začasna plomba bo verjetno odpadla prej ali slej... "in potem bom moral čakati za pregled tega nujnega zdravljenja do meseca maja?" sem končeval stavek in gospa me je, seveda, tako kot večina vseh oseb, odslovila že med mojim govorjenjem. Ko sem začel z meseca maja je že bilo slišati v ozadju "nasvidenje... nasvidenje".

Ko sem prijel telefon ter segal po tipki za prekinitev klica, sem se smejal... smejal na ves glas. Verjetno bil smeh iz obupa, a ni pomembno. 

No, kaj sem do sedaj dosegel glede svojega zobozdravnika? Nič. Kolikor sklepam, bo bilo tako - registriraj se pri nekomu ki te bo vzel, naroči se za pregled čez pol leta ali več, med tem pa, ko te boli tako da si bi najrajši glavo odrezal - išči dobro duščo ki te bo čimprej vzela kot prvo pomoč za bolečine.

Tako, zdaj pa zaključek. Celoten blog je bil napisan zato, da malce razmislite mladi, kako je lepo biti dijak, študent. Hrana, pijača v šoli. Sedaj imate tudi toplo malico, financirano iz državne strani. Zdravstvo pravtako časti država. Problemov, razen ljubezenskih ter z ocenami skorajda nimate. Življenje je pizda. Še posebaj, ko se zaposlite. Država vam več nič ne da, le vzame, kjerkoli je možno. Denarja ni, a vspovsod je potreben. Težko je življenje, a čudna so pota gospodova.

Zobozdravstvo v Sloveniji

V kratkem lahko pričakujete vnos o iskanju zobozdravnika po izgubi statusa dijaka/študenta ter ob prvi zaposlitvi.

Football Maganger LIVE! - New Entry

Well... many of you may be supprised, but yeah - here's a new entry :) This time i'll just mention that i just become a new tester of the beta version of Football Manager Live. Here's a screen:

Življenje

V življenju se pojavita le dve vprašanji. Čemu živeti? Čemu umreti? Vprašanji se pojavita takoj na začetku. Ko se rodimo, si jih zastavimo sami, če ne, nam jih zastavijo drugi. Ob branju tega dobite še novo vprašanje - kaj počnemo celo življenje? Odgovor je preprost, bolj kot na katero koli od zgoraj postavljenih vprašanj. Iščemo odgovore na zgoraj postavljeni vprašanji. Glede na količino odgovorov, pri posameznem odgovoru se tudi odločamo in postavimo novi vprašanji. Je vredno živeti? Ali je bolj vredno umreti? Pred nami je postavljena tehtnica ki nam se nagiba po naši volji. Tehtnica življenja. Skozi življenje, kratko ali dolgo, dobivamo iz dneva v dan vse več odgovorov na naši vprašanji, a tehtnica je vedno uravnovešena. Nikoli, ... nikoli se tehtnica ne nagibne na katero od dveh strani. Vedno je med življenjem in smrtjo. Lahko si predstavljate, da ste v "vicah", kakor bi rekli kristjani. Ne. To niso vice. Gor ter dol pa tudi niso nebesa in pekel. Je zgolj prispodoba. Prispodoba, ki se lahko najbolje uporabi v tem kontekstu. Vsak posameznik lahko vzame katero koli stran tehtnice, življenje ali smrt, ter jo onači z eno od strani onstranstva. Življenje = pekel ali pa so lahko nebesa. Omenjanje vere, ki je ne maram ter jo skorajda preziram, vam naj ne pride toliko do kože ob branju. Govora je o tehtnici. Torej,vsak je že bil ujet v trenutku kratkega neravovesja med stranmi na tehtnici. Veselje - Žalost. Čustva prevladujejo. Obvladujejo. Ravnovesje seveda ni bilo porušeno, saj sem rekel, citiram del zgornjega stavka "...tehtnica je vedno uravnovešena.", vendar pride trenutek, ko se ravnovesje na tehtnici poruši. Seveda se nagibne na smrt. Vedno je konec. Žal na to ne vedno vplivamo mi sami, naša vedno prevladajoča čustva, ki obvladujejo tehtnico. Največkrat intervira zdravje. Umremo od starosti, bolezni, nesreče,... ; a ko še vedno obvladujejo čustva, se tu tudi včasih zgodi, da sami nagnemo tehtnico na smrt. Končamo si življenje. Pred tem se vedno vprašanje: "Sem dobil vse odgovore na moji vprašanji? Zakaj živeti? Zakaj umreti?". Imejmo tehtnico uravnovešeno.

Vic - Riba ter trnk

riba sedi na veji morskega drevesa. mimo priprava trnk s tremi haklci. ko se opazita, zacne trnk pogovor.

"ti ej, kaj teb tle dol ni nc dolgcas? gor mamo zurko! vsi so povableni! gor ze zurajo kruhki, muhce, dezevniki..." in se preden dokonca stavek ga prekine riba

"stari, ves, ravnokar je zurka... so vse ribe dol pa to. ne morm it sama pa kolegice pustit. a prides pocekirat?".

in seveda, trnk vs veseu prikima in zacne sledeti ribi. gresta mimo koral, morske trave in prideta do feste.

"Evo, zj se pa znor prasec hudicev!!!" in pride kolegica pa ga z brenerjem stopi.



(c) by me ;) i hope you liked it





ps: brener je neke uzigalnik, mocnejsi. mozen tud s raznobarvnimi plameni

We all live in the America

Najprej, kot uvod, bi rad omenil da imam poskodovan zivec na desni roki (dolga zgodba), tako da se mi ne ljubi pisat kaksnih vecjih stvari z levo roko, a tokrat bom naredil izjemo. Ter naj se to omenim, da odkar mi desna roka ne funkcionira, imam vse vec misli in le te, si pridno zapisujem v moj mobilnik. Fensi, vem. Ena ideja razmisljanja...

Vsak dan je na porocilih ali pa na bilokaterem drugem mediju objavljeno "Terorizem tu, terorizem tam...". Cel svet je sedaj uprl oci na Afganistan,Iran,Irak ter vse ostale bliznje drzave, ki se bohotijo z vecjim stevilom naftnih crpalisc. Vendar, mene ta terorizem ne moti. Res da je polno zrtev, najvec seveda nedolznih, a to ni nic. Nic v primerjavi, kaj nas se caka v prihodnosti.

Vrnimo se na zacetek. Razlog za terorizem je? Kaj? Vera. Tako je. Slucajno so se skrajnezi v imenu Alaha razstrelili, češ, da za višji cilj. Ok, par ljudi manj (pa ne me obtoževat če govorim hladnokrvno, bom že prišel do razlage). Cel svet se boji božje vojske Alaha. Sedaj pa pomislite... je kjerkoli drugje še govora o kakšni drugi "sveti" vojski? Nažalost ne.

Za trenutek skočimo k glavnim osvajalcem črnega zlata, oziroma oprostite, odrešnike razmer blizje vzhodnih drzav (ceprav je bilo vse skupaj okoli 1 000 000 žrtev na obeh straneh - pa takšni odrešeniki,huh) - Ameriki.

Amerika je ena izmed najbolj religioznih držav na svetu. Pravtako ima Amerika največ religioznih ekstremistov.

Celotna Amerika isce uteho v veri. Veri v boga. Odresenje. A ravno ta stvar "Nas" pelje v pogubo, samouničenje, k nasilju ter izginotju nasega smisla. Vem, verjetno pretiravam, a vera nas bo vse pogubila, ne pa odrešila. Stanje v Ameriki ... če bi ga videli se vam bi najezila koza. Priporocam vam, da si ogledate tole stran ter malce prebrskate, kaj je Dawkins vse napisal. Se posebaj priporocam ogled dokumentarcev Root of all evil, the blind watchmaker (oba dokumentarca se da dobiti preko torrent iskalnikov) ter seveda vsem ze poznani Zeitgeist.

Predvsem Dawkins je v Root of all evil lepo predstavil, kako verni ljudje reagirajo na svet okoli njih.

No, ko se bo svet unicil, z vero, bo prisla nova doba, revolucija. Zaceli jo bodo ljudje s starimi idejami. Idejami iz zacetka ljudi. Koncala se bo era vojn, sovrastva, ter predvsem utopicne religije ki nas utaplja z nesmiselnim upanjem za odresitev ter idejami razsvetljenstva, katerih razlaga je tako odprta, da si jo lahko vsak razlaga na svoj nacin, pa naj bo to dober ali pa slab ter sovrazno nastrojen.

Pravtako bodo te ljudje, ter njihovo sprejetje, popeljalo clovestvo, predvsem na duhovni ravni, na nivo, kaksen bi moral obstajati ze cel ves ta cas. Na zacetek vsega.

Namen tega spisanega je bil ta, da si, če se le da, ogledate omenjene dokumentarce ter se malo zamislite. Ne pravim da je religija zelo slaba. Slaba je, a se da živeti z njo (zaenkrat). Ter hocem povedati se tole, da je Amerika velik krivec za vse slabo na svetu. Ce si boste pogledali dokumentarce, boste dobili lep prikaz kako se da z vero najlažje manipulirati ljudi. Žalostno.

Povezave:

Root of all evil torrent

nice guys finnish first torrent

blind watch maker google video

root of all evil part1-god delusion google video

root of all evil part2-the virus of faith google video

nice guys finish first google video

Zeitgeist google video

upam da vas "razjasni" ter da boste uzivali ob gledanju:)

komentarji dobrodosli!

Profili ter ostale povezave :)

No, objavljam povezave do mojih profilov na svetovnem spletu :) last.fm profil kaj trenutno poslušam, kaj sem poslušal prej, kaj najrajši poslušam, itd. :) moje glasbene lestvice :) flickr moj profil na Flickr - fotogalerije itd :)  - slike najdete pod About <- PHOTOS last.fm dj x-am profil moj profil dj x-am. tu imam objavljene mixe, ki so na voljo za download al pa le poslušanje ;) upam da se vam dopadejo :) moj prejšnji "blog" na msn spaces bivši vnosi v blogu :) najde se tud kaj zanimivega

ter se starejsi blog na msn spaces... moj cisto prvi - 5833110e61f67d0e08028e1b6d3f7ef8

Fotosession.

White 1

8 Ball

8 Ball

Green on the table, but blue insists

Masterfield

wHoles

One.

Symbol

Are you redY?

Aim@

Player.

Observation.

Break Black.

Slovenija.

Spritzer.

Radenska. Tri srca.

Ubija.

Red light..

White light..

Never alone.

Always behind.

Burn. Odkar sem dobil nov telefon, sem naredil par novih fotografij ;) Upam da se vam dopade ;)

3 years of what?

Fellings that disapear easily dont exist. But if there were no fellings involved, you can easily forget what you had. Last three years of my life will stay in my memory marked as "Remmember!". These years were somehow the breakpoint... this is where i turned from someting to something new. You can say it was some kind of methamorphis... Well... i found out also, that there is a lot of truth in this saying "We learn through our whole life" and ofcourse, never stop learning. We gain experiance which helps us not to get into the same traps that get into our way BUT... no matter how much we learn or what we experiance - all of this things stay in our mind, but not in our heart. Heart is isolated from this, so, when it comes to love, no previous experiance, event helps you not to do the same mistake as you did before. The funniest part is, that i'm the one that's sorry. But i shouldnt be, because if i look closer, it was definitly not my fault, at least not that big... but i still forgive and i still insist of one of the craziest things that exist in this world. Well, god help me :)

Petek - #2 | Ljudje ter razmišljanje

Človeški zviti um ... Ker dostikrat pišem o zanimivih stvareh ter mojemu mišljenju, bi tokrat pisal o tem, kako smo si ljudje različni. Različnega nas ne dela le izgled. ma kje... različne nas dela posameznikov um, njegova osebnost. Kako zelo smo si različni niti ne razmišljamo. Včasih iz navade omenimo "oh, kako smo si različni", a to je le zgolj mišlejno iz kakšnih malenkosti... Če bi se kdaj poglobili na temo človeškega mišljenja, bi šele opazili, kako je vsak posameznik edinstven. Res da se povezujemo v skupine, glede na skupne ideje, cilje, a to so povečinikrat le majhne stvari, ki si jih delimo... Za začetek vzemimo humor ter oliko (bonton), ter še par takšnih stvari, čeprav bi se lahko pisalo o vsem skupaj naenkrat... Humor. "Fore", ki jih ima posameznik, so lahko za nekoga smešne, za druge bolne, za tretje pa karnekaj. Zajebancija v družbi, ne vedno ugaja vsem v okolici. Npr. jaz bi danes najrajši enega sošolca zbrcal, ker se je zajebaval pri stvari, kjer je treba pokazati vsaj nekaj resnosti. Bilo bi mu oproščeno, če bi bil res zabaven, ter vse skupaj spravljal v smeh, ter ravno, če je že opazil, oziroma če je že bilo tako očitno, da nam te fore ne ugajajo, da bi nehal - vendar ne. To je ena razlika. Pri tej razliki se tudi prikaže razlika dojemanja okolice, oziroma sprejemanje le te. Če te okolica v prvo ne sprejme, zakaj misliš da te bi v drugo, tretje? Človek ni neumen, če tega ne opazi, zgolj slabše dojema stvari in ima dostikrat večjo samozavest, s katero prezira vse te znake, da družbi ne ugaja. Če nekomu ne pašeš, je boljše odnehati in ne ustvarjati neprijetno, bedno vzdušje. To je tudi del olike! Moraš biti pozoren na svoj odnos do ostalih - ter njihov do tebe. Olika je tudi pozdravljanje, zahvaljenvanje, ... (ne)znanec, prijatelj, sorodnik, ... se prav lepo počuti če ga kdo lepo pozdravi, se mu zahvali, ga lepo poprosi za nekaj... "Dobro jutro", "Hvala", "Prosim", "Dober dan", "Nazdravje!", ... Pravtako je tu še ena stvar, ki me moti... Če te prijatelj prosi za požirek iz tvoje plastenke ali pač česar koli, v čem že imaš pijačo, se mi zdi zelo zelo nevljudno, predvsem pa nehigienično dejanje, ko prime plastenko ter jo obriše z roko. Če se že sekira za bolezen, bacile,... čisto razumem, ampak prijatelj... Bacile se ne odnaša z bacili. Naj te razsvetlim - Na tvoji roki se nahaja več bacilov kot v mojih ustih/ustnicah. Če se ti že tako zelo upira pitje iz zabacilane posode, jo, če jo že moraš, obriši v majico al kaj podobnega. Mogoče sem čuden če tako razmišljam, a razmislite malo... :P Tako dragi bralec, naj povem še tole, kar imamo vsi skupnega. Vsak prijatelj si zapomni usluge ki mu jih narediš, pa naj bodo še tako majhne. Če mu kaj ne ustrežeš, nekaj preprostega ter kar te nebi stalo skoraj nič, ter ga ti potem prosiš za uslugo, se ne čudit če te bo po ovinkih, ali pa kar direktno ter surovo odkloni! Verjemi, malenkosti ki jih prijatelji kdaj nujno potrebujejo, so bolj pomembne kot kakšne večje usluge, čeprav se vse skupaj sliši precej nelogično. No, ker sem začel z človeškim razmišljanjem, naj še dokončam. Boljše je, da začneš "zrelo" razmišljati ter dobro premisliti preden zineš kakšno neumno, saj se lahko spraviš v nelagoden položaj, ki te lahko stane "pogleda" nate, oz. pač kako nekdo gleda nate, pa čeprav le mimojudoči, kaj šele pogled znanca, prijatelja... To bi bilo to, pa čeprav dostikrat začnem govoriti o neki stvari, ki jo nato največkrat zapostavim in le deoma opišem ter tako zaidem na druga pota... PS: Oba2 dela sta nastala pisno v zvezku. Prvi v petek prve 2 ure, ta drugi pa na kavi pred vožnjo okoli 4h. Pretipkano v soboto.

Petek - #1 | Spraševanje profesorice...

Je to način spraševanja? Postavi vprašanje, nato se ukvarja z vsem drugim kot z vprašanim. Včasih tudi presliši marsikaj in to ne upošteva pri ocenjevanju. Sramota za takšno vzvišeno profesorico. Žal, če bi govoril le iz lastnih izkušenj, bi bilo še dobro, a žal ne. Se ni le meni zgodilo to, da zaradi takšnega odnosa profesorice pri spraševanju ter podcenjevanju dijakov (tu omenim le sebe - za ostale ne vem), lahko rečem da se bi lahko kdaj zamislila. Res ad se ne naučim pesmic, a ko se naučim snov vsaj za zadostno oceno, si jo tudi zaslužim. Nazadnje si tudi sem, in to v to sem tudi nadvse prepričan. Če se med spraševanjem mene, bolj zanima za klepetanje z razredom in določenimi posamezniki potem... liži rit :P bi reku koka. Upam da bo profesorica ekrat prišla k pameti, pa naj bo usmerjena proti kulturi kolikor hoče, a če svoji prioriteti, če jo sploh ima, ne bo posvečala več pozornosti (poučevanje ter boljši odnos z dijaki) se kar lahko preseli na njen preljubi radio. Žalostno, žalostno...

Prihodnost

Ura je 23:55 ter ravno ko sem se ulegel v svojo prijetno posteljico, sem zopet začel svoje večerno fantaziranje. Domišljija na vrhuncu. Tokrat o moji prihodnosti. Razmišlal sem o študentskih letih... o koncu šole. Res da pravijo, da ne razmišljaj o prihodnosti, temveč o sedanjosti (ali celo obratno?), ampak zakaj že? Boljše je biti pripravljen, čeprav vsaj delno, na to, kaj te čaka. Kozorogi smo baje takšen tip človeka, ki dela načrte, organizirane osebe in to.. mogoče je to krivo? No, študentskih let me je strah. Precej strah. A zakaj, če že razmišljam o prihodnosti, razmišljam tako vnaprej. Prihodnost je že naslednji dan, naslednja ura, minuta! Bom sploh končal  to srednjo šolo? Bom? Moram! Ampak, a mi bo uspelo? Toliko preprek je še do konca šole, a nisem ravno atlet pri tej disciplini. Za mnoge je verjetno lahko, lažje. Sam sem seveda poln lenobe, kar mi stvari toliko bolj še otežujejo. Nahajam se v svojem sanjskem svetu, kjer so tudi skrbi, a žal ne takšne ki bi imele tako velik vpliv na mojo prihodnost. Bojim se študenskih let, ja. Bojim se da ne bom naredil srednje šole. A, če jo naredim, pride nova prepreka. Končati srednjo šolo je že nek dosežek za vsakega odraščajočega človeka. To je le majhna stopnička ki vodi v nedogled. Gremo v višave. A od višine se zvrti, pravi Kreslin (žal mi je ker sem zamudil njegov koncert, le da omenim...). Ekstremi so res odveč, minimalizem pa tudi. Par stopničk bi vsakdo moral prehoditi v svojem življenju, pa čeprav smo kot otroci, ki delamo šele prve korake, in že moramo hoditi po stopnicah. Zakaj me je strah študentskega življenja? Oddaljenost od domačega doma, katerega ne bom pogrešal, temveč prijatelje ki jih imam tukaj. Čeprav jih večina tudi gre kam naprej, ampak vseeno. Bojim se tudi spoznati nove ljudi, iti novim dogodivščinam nasproti, zapustiti stare želje in odpreti pot novim. Bojim se tudi, če naredim srednjo šolo, da mi ne bo bilo omogočeno študiranje. Glavni razlog bi omenil finance. To ni majhen zalogaj, še posebaj ne za družino brez večjega prihodka. Prvo naj popravim besedo družino in jo dam v narekovaje. "Družino". Življenje v večjem mestu bo še težje kot doma. Doma si priskrbljen. Dom imaš plačan. Hrano tudi. Denar pa porabiš za svojo lastno zabavo, ali pa če že, vsak mesec za kakšne račune (telefon in podobno). Pomislim, bi mi uspelo tako shajati skozi mesece v večjem, dražjem mestu? Po moje ne. In ker je odgovor ne... naj sploh poskusim iti dalje z mojim izobraževanjem? Nov strah se tukaj pojavi. Mi bi sploh uspelo na študiju? Že tako se po srednji šoli komaj kaj vlečem z dvojkami ter trojkami skozi... naj omenim še nezadostne ocene! Bi mi tako uspelo tudi na študiju? Nebi. Verjeti v nekaj, kar že na začetku kaže kot polom, se ne splača. Pomisli... Bi banka odobrila posojilo mlademu podjetniku, ki bi rad ustanovil majhno podjetje, ko še sam ne ve kaj bo z njim ter ne pokaže nekakšnih načrtov, idej oziroma nasplošno sploh navdušenja da mu bo sploh uspelo! Hoče le poskusiti in če mu samo od sebe rata, mu pač bo. Bi to banka odobrila? Ne. Nikakor. V tem se seveda ne vidi prihodnosti. Po moje ko končam srednjo šolo, me čaka delo. Če bo pa vse po sreči, pa študij. Prihodnosti me je strah. Sedanjosti se veselim, saj bo čez minuto že preteklost. Preteklost je pa nekaj, kar vsi obožujemo. Preteklost je naša zakladnica spominov, pa naj bodo v njej shranjeni slabi ali pa dobri - marsikdaj nam ostanejo le spomini in to je najbolj vredno. Grem spat ... ura 0:12... imam... dobrih 5 ur spanja, tako da, me je kar strah naslednjega dne. Včasih bi bilo lepo spati po dan,2,3,4,... mesec? Da le vse hitro mine. A žal se ne da goljufati, tako da... be prepared. Mislite kaj bo prihodnosti. Lahko noč.

Naziv:

Daj mi čopič ter risalni list in postal bom slikar. Daj mi fotoaparat ter daj mi svet in postal bom fotograf. Daj mi pisalo ter list in postal bom pisatelj. Daj mi avtomobil ter progo in postal bom dirkač. Daj mi glasbilo ter note in postal bom glasbenik. Daj mi še eno priložnost ter tvojo ljubezen in bil bom še enkrat tvoj. Daj mi zaupanje ter vero in ne bom te izdal. Daj mi tebe in dal ti bom sebe. Daj mi še eno priložnost ter jo bom izkoristil. Daj mi le znak in ne bom se nehal truditi. Saj nekaj v življenju rabim, da me žene naprej. Saj ti si tisto ki je po vsem skupaj ostalo v meni. Saj odkar sem brez tebe mi nekaj manjka. Saj če nimaš kaj izgubiti - poskusi.

Untitled article

How can you be with someone, you dont love that much, How can you insist in dating him, and thinking of me You try to love him more, but you dont succed You try, you try, but you just dont see. You're not over me yet, and neither am i over you There is love between us, and you know it There was something wrong with us, but we dont know anymore what was it You try not to think about it, but then it comes to you. You love me, but you dont, You want me, but you dont, You think about me, but you dont, You'll never do anything about it, but you dont You just dont get it. You're afraid of another try, You're scared to be with the one you love, You feel it's wrong to be with the one you love, Well baby, love is big and love is. Oh babe, if you'd just forgot about all the things. Given me another chance, to fix your wings. You'd fly again all over the sky and sing. "I love, i love, yes i do, yes i do and he loves me too." That's a dream, a dream of mine. I hope you'd dream, dream my dreams. And to see at least for once. Made a move and ran to me. Hugged me twice and kissed me thrice. Said only once. "I love you hard and i never want to let you go". My babe, i hope you see, what you had. What you lost and could never forget. I stayed in you and you stayed in me. In my thoughs, if you could read. You'd read a balade that would never end. The future's near and it's end is too. Time is what we dont have...

Iz dneva v dan...

Se moja sreča povečuje. Ravno sem v šoli, je 5ta ura ter pred poukom sem šel na wc. Lepo ščijem i poslušam musko na mobitelu. I ugani kaj pol... ga otresem, pospravim prtisnem za splahnt školko in EVO TI KURAC. Mobitel ponesreči pade v školko. Zj mam pizdo materno. Šou sm hitro z roko not, ga grabu ... enkrt zagrabu, nazaj pau, 2gic zagrabu, spet pau... pizda nism si mislu da je tok tako močan iz tega kurčevega wcja. Mater jebem... zj mam pa res kurac. Ko grem naslednic scat, grem brez vsega. Mobitel i vse pizde bom dau komu pred wcjem ker wcji so kot srake. Kradejo pa smrdijo. Jebeš to... cel teden me ze neki jebe... pizda no... res ni srece. Na, zj se en sut pau... jebiga... jebiga... dost mam vsega :P kmal bo res mi dosadlo vse skup... Bye bye my dear Sony Ericsson W810i :'(

Življenje

Ura je že precej, jaz pa še vedno pokonci. Na ircu se pogovarjam z enim moškim, 24 let. Mogoče sem si mislil da imam sam slabo življenje in da mi je težko, a ob tej zgodbi, ki mi jo je ter mi jo še pripoveduje, definitivno spremenil mnenje. Tip prihaja iz okolice Ajdovščine. Že od srednje šole je tih, sramežjiv ter zaprt vase. Prijateljev dobesedno nima. Punce tudi še ni imel nikoli. V preteklosti je zašel v napačno družbo. Nekaj časa je preprodajal drogo. Ob tem so ga tudi dobili in je odsedel kratek čas. Ker živi v vasi, in vsak ve kakšne so vasi, je osovražen iz vsakega. Nobeden ga ne mara, sam pa tudi nič ne stori v tej smeri, da bi ga marali. Strah ga je. Zakaj? Nič čudnega. Ljudje smo kruti. Ne zavedamo se posledic, ki jih lahko pustimo na nekomu drugemu  iz psihične strani. Izgovorimo besede brez premisleka, te pa lahko pustijo globoko rano tej osebi. Pri tem tipu je lepo razvidno, kako ga je svet okoli njega zaznamoval. Ker je prodajal drogo, kradel in podobne stvari, ga nihče ne mara. Čeprav tega več ne počne in bi rad bil le normalen. Imel kakšnega prijatelja, mogoče celo punco! Je to res tako zelo dosti kar si on želi? Po moje je to taksna majhna stvar, da se je sami ne zavedamo. No, glede vsega skupaj, se je še sam zatekel v drogo, saj sam pravi da mu tako ali tako nič ne preostane. Na travi ter heroinu je. Pravi da je že mnogokrat razmišljal o samomoru. Zakaj le ne? Izhod je videl le v temu. Res zalostno da dandanes zaradi nekih predsodkov ne more imeti vec niti prijatelja. Ce kdo mogoce ve kaksen nacin, ozirom plac, kjer bi lahko spoznal kakšno novo osebo bi prosil da pusti v komentarju. Na ircu spoznava ljudi, ona-on a brez uspeha. Mislim, da si prav vsak posameznik zasluzi prijatelje. Ne sme biti zaprt sam vase ter biti sramezljiv. Ljudje moramo biti odprti en do drugega ter cimbolj komunikativni. Pravtako moramo biti prijazni, spostljivi ter razumljivi do socloveka ter če je le možnost... vzeti kakšno dragoceno minuto našega časa. No, to bo to... še malo predebatiram s to osebo ter mu, upam da, vsaj kako pomagam, potem pa spat. Lp

Le zakaj...

"sto sam boze tako proklet, jucer pijan danas opet, kad me nece, sto je htjela, da me digne iz pepela podigla me iz pepela, i malo mi srece dala, pa me opet, bez milosti, u pepeo zakopala sto sam boze tako proklet, jucer pijan danas opet, kad me nece, kad me laze, sto je oci svuda traze podigla me iz pepela, i malo mi srece dala, pa me opet, bez milosti, u pepeo zakopala sto sam boze tako proklet, jucer pijan danas opet, kad me nece, i nevoli, sto me zanjom dusa boli podigla me iz pepela, i malo mi srece dala, pa me opet, bez milosti, u pepeo zakopala

Še ene misli...

Zopet sem našel na telefonu en vpis, ki sem ga napisal prejšnjo soboto ob, ahm, samevanju pred diskoteko.. pa sem si mislil da je vredno objave. Prepis je dobeseden z vsemi napakami :P

"In a search for a place, just for me, i hide myself in dark corner down the street. Yes it's cold, and let it be. Yes i'm alone, and so is she. Fear within, shows outside, to see the true nature of me."

Ma ja, vem... krneki :)

Črna Orhideja

Tako je naslov dela avtorja Edvarda Kocbeka, ki (smo) ga imamo/li za domače branje. Ravnokar sem proti koncu, a vmes sem zasledil tale stavek, ki se mi je zelo zatisnil v spomin in vreden objave na spletu.

"Prevzel ga je spomin, prijatelj moških, in ga zvil."

Tik Tak

in ne tisti bomboni,temveč zvok ure ko se vsako sekundo premakne kazalec. Uro ter datum lahko preberete na dnu strani. Lahko vam povem da sem se danes počutil za en kurac. Slabo se pocutu, glava me bolela malo in vse to se dogajalo ze od par dni nazaj. Ocitno sem ze podzavestno vedel da se nekaj slabega pripravlja. No, o tem kasneje.. sedaj pa par foto utrinkov z komentarji. Slanc: "Jaz sem mojzes". Zanimivo pri pajkih, kako se zavedajo kdaj bodo umrli in se pripravijo na to ter le preprosto - umrejo. En se mi je parkiral na disk. Lepo. Star mehanizem za uro v cerkvi, v nasi vasi. Lep pogled iz turna Tukaj je se Silvo, ko sva mela notranji napad na danasnji vaji. Taksen zgleda ventil na posodi za kisik, po 20 minutni uporabi (tisto je led). Ta slika mi je zelo lepa. That's fucking nice to say. No, da nadaljujem... sfukan sm. Pred eno uro sm probu zaspat, kr kar sm izvedel me je sokiralo. Utrip mi je pospesil na ta beat, ki ga mam ko sprintam nevem kuk delec... skorajda sok. Jebeno je to, ko mas nekaj v sebi in si prou tupast. Bedast. Ko se ti nekaj dopove, in ti se vedno eno in isto stvar delas in delas ceprav ti je bilo ze receno da tega ne delaj, da je to fuj, da tukaj nimas kaj delat. A ti se vedno, ceprav mnogokrat tudi sam vidis pred sabo vse te dokaze. Jebes to, jebes vse.. js ne bom do te tocke prsu, ko mi bo vse jasno, ker vsak kurcev znak sprejemam na svoj pofukan nacin in tako, pride do taksnih pofukanih situacij. Fucking great. Vsaka malenkost je zame nekaj, nekaj ki mi da upat, a je en kurac in ni blo misleno zame (to zvem nazadne). V glavnem jebes... "..NE PIJE!..." odlomek - js grem se ga zj napit k prasec ce bo vse posreci. mam tequilo, bom egoisticno si jo celo vase zliu, pa naj bo se tako negravzna. zakaj se ga bom napiu? zakaj ne bi rajsi vse pozabil? zato da s tem nekaj dokazem... recimo da emoti si rezejo roke... js se ga rajs napijem, pa naj pol nekdo tole vidi in si po svoje razlozi, le zakaj sem se. oziromo, kdo se pa bo sploh sekirau za to? Mah no, sj ni mus da bom sou... ni nobenga, niti se mi neda, a sou bi zrd zgor navedenega razloga. jebes jebes jebes :S:S:S:S pa taksne sanje,predstave,zelje v zivljenju pa dobis en pajsji kurac. Well, that's all for today folks, i hope you enjoyed the show... i'm thinkin' 'bout quitin', but hey, you never know... you never know... G'night PS: Ceprav dostikrat recem da me boli kurac za kaj, da me briga za to itd... je najveckrat ravno obratno... skoda kr sm tak :/

Slovenski nogomet

Ob gledanju včerajšne tekme Nizozemska - Slovenija, sem se malo zamislis o nogometu v naši državi.

Najprej par besed o reprezentanci. Včerajšnji prikaz (ki je podoben vsem prejšnjim) je bil obup. Kot da prvič igrajo nogomet. Kot da igralci igrajo v kakšni "divji" ligi? Vem da so nekateri kvalitetni igralci, a na tekmi so prikazali neznanje nogometa. Podaje so bile... nevem kaj bi rekel. Saj res da igra nasprotnika tudi ni bila na njegovi ravni ter so prikazali zelo slabo predstavo, a tokrat govorim o naših.

Nevem kaj bi bil tukaj razlog? Neuigrani so. Komunikacija na igrišču je nikakršna in temu je tudi primerna potem predstava. Nevem tudi ali je mogoče kriv selektor? Mogoče ima na voljo kje boljše igralce? Ali pripravlja igre ki jih igralci niso sposobni najboljše odigravat? V glavnem, vse skupaj je žalostno. Pred leti, ko je bila "prva" ter upam tudi da ne zadnja Slovenska nogometna doba z selektorjem Srečkom Katancem na čelu je bilo vse odlično. Tudi podpora nogometu je bila v državi na vrhuncu. Govor je bil le o nogometu v času EP ter SP! Evforija tu ter tam. Takrat je bilo lepo. Čestitam fantom še enkrat za kratek podvig Slovenske male deželice v "vrhove" nogometa! Vendar...

"Naša nogometna pravljica se je že zdavnaj končala. Knjiga se je zaprla in izgubila nekje v kakšni knjižnici na nogometnem oddelku. Akterji ter zgodba pravljice pa še vedno živi v nas. Spomini ostajajo."

V navedku sem po moje lepo napisal kako je bilo ter kako je. Pravljica se je začela z Katancem ter tudi končala z njim in Zahovičem. Konec pravljice. Mar mogoče nogometni bog piše novo pravljico za Slovenski narod? Očitno ne, upam pa da jo bo kmalu začel pisati, saj iz še slabšega mesta FIFINE lestvice , na katerem smo sedaj (75.) težko povzpeli na rekordno mesto Slovenske reprezentance,  ki je bilo doseženo meseca decembra 2001 in to je bilo 25. mesto. Mogoče imamo pa le slabše igralce, kot pred leti? V Sloveniji se po moje premalo vlaga v Nogomet. Vsaj kolikor vidim v Beli krajini, ki je sicer res da najmanj  razvita v Sloveniji na vseh področjih a tudi vključno na nogometnem! Ne moremo si privoščiti niti enega igrišča z umetno travo. Kolikor sem v svoji "nogometni karieri" (komentar: lol) videl igrišča po kakšnih mestih Slovenije, sem opazil po več igrišč v kakšnih mestih. Celje, naprimer ima zelo zelo zelo dobre pogoje za razvoj pomladka. Igrišč je precej ter se še gradijo. Res da sem dal veliko ter zelo razvito mesto kot primer, a razvito ali ne, je kraj v Sloveniji, tako kot naprimer Črnomelj? Tudi če dam Belo krajino na stran, si po moje več mest zasluži še boljše pogoje za treniranje mladih fantov ter deklet. Naj jim bodo takšni pogoji motivacija ter veselje za treniranje! Pri nas, v NK Beli krajini so treningi na igrišču, ki ga za to tudi večinoma uporabljamo, dan po dežju obup za treniranju, saj je dobesedno potem njiva. Zelo blatna njiva. To poskušajo prikriti z sipanjem peska, ki pa seveda nič ne popravi. Še pomožno igrišče na Vražjem kamnu ni nevem kaj. Smo pa vseeno veseli da imamo vsaj to. Torej, mladi rajši vidijo dobre pogoje za trening saj večinokrat le veselje do tega športa ni dovolj. Se spomnem ko je bila Slovenija nogometna dežela. Nato Alpska, zaradi smučarskih skokov, smučanja, ... Enkrat rokometna, košarkaška... Mi smo vse, a nismo nič. Porazno da se ne najdemo nikjer. Država bi se lahko bolj zavedala da je investija v šport dobra naložba ter da je v mladih prihodnost. Dobri mladeniči - čez par let dobri rezultati na državni ter svetovni ravni. No, zmanjkalo mi je kaj naj še napišem. Obup :P V glavnem, upam da se kaj popravi tole v reprezentanci, saj to ni ničemer podobno. Škoda. Lep večer še naprej! Maxi

 

Re: Šibak..

To je reply na temo "Šibak.." ozirom dopis. Pred kratkim sem se zopet postavil v nekakšno čudno situacijo, čisto po svoji zaslugi. Zakaj? Kako? Hmmm... po naravi sem sramežljiv ter nimam talenta da bi nastopal pred ljudmi (tudi pred znanci ne), tako da se kaj hitro postaviš v situacijo, ko rajši pustiš naj ostali naredijo svoje ter naj se izkažejo kot boljši kot ti. Velika napaka, a žal tu ni pomoči. Torej, kot sem rekel, se za skorajda nič ne trudim, čeprav verjamem da bi če bi se, bi mi mogoče tisto, za kar bi se, celo uspelo, a vseeno rajši pustim. Pravtako bi lahko pripomogel tam, kjer bi se postavil zase ter se potrudil za nekaj oz. bi mi ratalo tisto tudi narediti... Največkrat tudi je tako. Skorajda  zmeraj potem gledam, kako se vse skupaj odvija brez mojega "sodelovanja" in je, kot sem si zamišljal, polomija. Nato se lahko le malo nasmejem in si rečem "Lepo to, da sem piĆka". Primera, zakaj pišem ta odgovor na prejšni Blog vnos, ne bom podal, a vseeno, še zdaj se smejem... PS: Torej, za vse ki ste mi kje podobni - Verjemite mi da se splača truditi in se izpostavljati v družbi ter pokazati vaše vrline. Pripomogle bodo okolici, belive me :)

Mar je naslov sploh potreben? :/

Hmm danes je zelo lep večer, ki obuja spomine na preteklost.  V sobi je prijetno toplo, še vonj je podoben tistim iz preteklosti. Vse je super, a kaj ko ti nekaj manjka.   Ja, takšen občutek imam da mi nekaj manjka. Neka oseba, s katero bi takšen večer znova in znova podoživljal. Bilo bi lepo. Bom dal poudarek na "bilo bi". Trenutno imam na playlisti naložene komade iz The Rolling Stones Magazine TOP 500. Vsi naj komadi baje. Super so. Trenutno sem se ustavil pri številki 165. Tracy Chapman - Fast Car. Prav lepo se poda v ta večer :/  No, zaradi vsega skupaj se pa poćutim... kako naj povem... kot jajce z zelo mehko lupino, ki lahko vsak čas poči. Poči ja. Vsaka beseda me lahko v tem trenutnu spravi na tla ter me tam tudi prikova. Sad day, sad moments, ko ne veš kam se dat, da ne boš komu odveč. Najboljše je biti sam - za vse ostale in ne zase. Zase je to najslabše. Verjetno tudi marsikdo pozna občutek, ki ga imaš ko tako zelo želiš da bi te nekdo imel rad, a te žal nima. Čeprav se trudiš, da mu to ne pokažeš, mu ne omenjaš kaj čutiš do te osebe, a včasih nenadzorovano uleti na plano in takrat se odnosi skrhajo. Biti prijatelj s takšno osebo je težko, čeprav veš da več nažalost mogoče ne boš več nikoli. A vseeno imaš eno zlato zrno upanja, še tisto zadnje, ki ga skrbno hraniš pri sebi in ga ne daš na noben način stran od sebe. Sčasoma postane celo del tebe - nevede. Takrat je za vse prepozno in to je to. Po moje se več ne splača nadaljevati, saj bi se preveč spuščal v neka področja, katera ne bi rad izdal, da me ne bi imeli za nevem koga. Pogled name se bi spremenil še iz marsikatere strani. Škoda, čeprav bi rad marsikaj zaupal. Grem, grem... sam na posteljo z mojo glasbo na ušesih ležat. Verjetno zaspat. Neverjetno je, kako lahko tudi človek iz dneva v dan zgubi voljo do marsičesa. Škoda, škoda... Have a plesant evening.

Yours trully, Maxi.

A part of thoughts

Del misli, napisanih na mobilni telefon nato pa sem. Se vec je tega, a objavljene bodo le ene... "The only one i've got left is music. Music is my friend. My girlfriend. My lover. My father and my mother. Music is there with me in the time of need. Sorrow, Happines, fellings of my own. Music is always with me, always. The only one i've got left, the only one that cares about me is - the music. I love her, she loves me. We never fight. To care, to be cared about. It's all about music. Music helps me escape to another world. World without pain, everyday life, anger, but still in this world there are my fellings... fellings of my own. Love for someone. Sorrow for someone. A place for my own. Music is what keeps me going and keeps me alive. Music is my heart that beats inside of me and pumps the heart through my vains." etc.

Bil je torek...

Včeraj sem se zbudil. Zrihtal tako kot vsak dan med tednom ter se odpravil čakati soseda da se odpeljemo proti Novemu mestu. Tokrat nisem šel v šolo, temveč v bolnico. Ko sem prišel v bolnico so mi rekli naj počakam v čakalnici v rentgenskem oddelku. Tam sem čakal 5 minut nato so me že povabili na slikanje obeh kolen. Vse je potekalo, glede na moja pričakovanja, zelo zelo hitro in sem bil kaj kmalu konec. Ura je bila 8.00, ko nisem vedel ali naj počakam prijatelje iz šole ali pojdem na vlak. Žal mi je za karto falilo 4 cente, tako da sem gor ali dol imel namen obiskati prijateljico Katjo, ki je imela prometno nesrečo z motorjem. Ko sem prišel do nje me je vesele volje sprejela ter sva nato odšla pred bolnišnico. Ona je kadila cigaret jaz pa dihal deloma onesnažen zrak. Govorila sva o marsičemu, nakar sem postal lačen. Odločil sem se da pojdem v tuš na sendvič z denarjem ki sem ga imel ter ji rekel v slovo "Pridem ko pojem. Adijo.". Tako sem odšel v TUŠ ter si privošil 3 sendviče z kajzarcami (meni so zelo dobre) ter Radensko Plus Active. Bila je super kombinacija. Firbec me je nato odnesel v Sport Discount.  Tam sem videl zanimive stvari. Ura je bila že 12.00 in sem se odločil zopet zatežiti Katji. Pri zdr. domu sem videl pajka kako se je pripravljal odpelajti napacno parkirano vozilo. Za 10 minut sem bil že pri njej, kjer sva skupaj odgledala polovico filma Son Of The Mask. Film je bil zanič. Po filmu sta kmalu prišla Tomaž ter Boško (en za drugim).  Malo skupaj poklepetali in nato odšli domov z športnim coupejem ... ter odbumali naprej! Aja, na slikanje sem šel pa zato, ker je posledica mojega padca z motorjem še vedno opazna ter ne morem skrčiti noge do konca. Pravtako mi kost oz. ploščica na kolenu (desnem) zelo čudno izgleda. Čisto X od leve noge:) Se zgodi. Aja, tukaj bi še pokazal moje sošolce GEEK-e. Le še koka manjka ter dejo (yeah, i know - fucked). Čauči. PS: Da jebem ta blogger. Krneki se poravana zjebe na delih pa ni vidit teksta ... wtf :S:S

Muc muc muc...

Hahaha :) kak je zanimivo sebe, še bolj pa ostale vidit dan po fešti. Lahko mu kar rečemo DAN D. Vcer bla festa pr Ambrozicu.. on sam ze omagal kar hitro, ampak to ni o cem mislim govorit :D v glavnem smo pili, ter kar pili... ampak ni blo prehudo (govorim svoje stanje... eni so bli ... ajo:) In posledicno je nasleden dan :D ... ČUDEN :) Hehe... se pogledaš v ogledalo... oči čist zbledene... frizura še od prejšnjega dne le da zgledas kot kokoš :) in čuden vonj v ustih po vseh alkoholnih substancah ki so šle čez naš prehranjevalni organ ... Hehe... torej pride prej kolega do mene po bundo, ki jo je pozabu gor... pa prvo ko sm odpru vrata sm se zcnu smejat :) kr je biu zaliman ko prasec :) prehudo no:) tud je kul ko se gre vcasih na kavico naslednji dan :) se lepo pomeni o vsem kar se je zgodilo, kaj se kdo spomne sploh itd:) kul:) No, report feste: blo ok. malo ljudi. policaji tezili zrd glasnne muske (ena stara baba grr zvala). mali kozlau lol (z mojo pomocjo :D). muska bla ok, le na case so hteli krneki dat kar se ne vrti na nobeni festi (dobesedno... robbie williams? pa neke romanticne pesmce? omg? še rnb ni biu :D), pilo se je kar... legija slemere tolku cist veseu:P pa tk. blo ql vidit kolege pa se pomenit z enimi ki se ze dolgo nism. Bilo je ok. :)

Šibak..

Ja, sam sem zelo šibak sem opazil... V življenju, kolikor ga poznam, se nisem boril za nič skoraj. Še za tisto kar sem se, mi je še ubilo to edino upanje ki sem ga imel. Zanimivo je, kako bom, ko se mi zgodi krivica, ko se dogajajo stvari okoli mene katere se mi ne zdijo prav, ... - na vse te stvari bom jaz gledal le kot opazovalec. Nikoli ne bom interviral med te stvari. Le gledal bom, opazoval ter se smejal. Skoraj vedno se mi zdi smešno, kako pustim vse skupaj da se "odpelje" mimo, kako pustim da gre vse po svoji naravni poti in izpadem nič več kot le slabič. Nisem zmožen stopiti predse, nisem zmožen marsičesa. Samemu se mi zdi škoda sebe na ta način, a se mi zdi tudi najlažji, tako da bom ostal pri tem. Naj bo kar bo, ter kar tudi je. Pustimo se razočarati še naprej, vaš maxi.

Nore ideje v norem človeku... ter star naslov "bloga"

Uf, kaksno idejo sm dobu med listanjem priloge novic - Delo in Dom... ravno berem članek o današnjih eko virih energije in takšno... pa opazim sončne celice... nato mi prišlo najbolj neumno vprašanje na misel - "Je možno spraviti naravno svetlobo v škatlico?" :D Smešna ideja... a če bi blo možno... bi potem predlagal tole rešitev :) Smešna ideja, mar ne? No, škoda ker se svetloba ne ohranja kar tako :D No, naj še omenim, da idej mi ne primankuje. Od neumni do še bolj neumnih. Večinoma so pa preveč fantazijske da bi bile zmožne uresničitve. Amm... v prejšnem "blogu" oz. MSN Space-u sem objavil kratko zgodbo, oz. del le te, ki ni dokončana... :) Danes me Pelko opomnil da če bom kdaj to končal :P Nevem, mogoče pa bom enkrat... čeprav ni se vsem ravno dopala:P ... we'll see in time :) Aja, pa še tole... za vse, ki si želite ogledati moj prejšni "BLOG", lahko sledite TEMU linku. Gor so do sedaj objavljeni blogi ter precej fotografij :)

Pomoč prizadetim v poplavah

18. septembra 2007 je bila naravna katastrofa - poplave kakšnih ne pomnijo. Najbolj prizadeto mesto je bilo Železniki. Voda je, kolikor je bilo razvidno iz videoposnetkov, videnih na spletu ter informativnih oddajan na TV, odnašala vse kar ji je bilo v napoti. Avtomobili so bili v potoku kot kakšne veje dreves. Voda je prodirala skozi hiše, podirala ceste, drevesa, dobesedno vse kar ji je bilo v napoti. In to vse v zelo kratkem času. Dan po tem, je bila razvidna škoda. Materialne je bilo ogromno ter nekateri so bili odrezani od sveta (brez dostopa do mest, brez vodovoda, elektrike, ...), a žal je bilo pravtako par smrtnih žrtev. Danes še vedno potekajo dela prostovoljcev, gasilcev, Slovenske vojske, ki pomagajo očistiti domove, omogočiti vsaj približno normale pogoje za življenje ter popravljanje škode ter naplavnin. Pomoč Slovencev je vidna v teh prizadetih mestih, pravtako smo (kolikor prebrano v NeDelu danes) darovali 1 mio eurov za pomoč. Po neuradnih informacijah sem slišal tudi da gre redno v te kraje iz celotne Slovenije tudi več kot 500 prostovoljnih gasilcev. Tudi sam imam priložnost iti gor, a žal zaradi poškodbe noge še ne morem, čeprav me vleče (a ne bi rad izpadel budala ter neuporaben tič) in bi rad pomagal. Torej, v takšnih primerih, kot je ta, lahko tudi vidimo da se pozabijo bratski spori Slovencev, bratov, sosedov, ter vseh ostalih stvari ki nas v vsakdanjem brezskrbnem življenju odvračajo pri pomoči sočloveku. Solidarnost očitno tudi obstaja v Sloveniji. Dovolj je le za ta trenutek pomoči. Potem bo itak vse nazaj po normalnem, ko bo Slovenec Slovenca tepel za 10cm zemlje in nesmiselnih sosedskih sporov. Upam da na pomoč priskoči še več ljudi ter da se takšne stvari ne ponovijo več. Če pa že se, pa upam da bomo skupaj lahko še bolj pomagali prizadetim v katastrofah. Če ima kdo možnost darovanja manjše ali večje količine denarja, že par Evrov nekaj pomeni, lahko nakaže na ta račun: RAČUN: TRR: 01346-0100007492, sklic 00 714-2007 Namen: humanitarna pomoč Občina ŽELEZNIKI Češnjica 48 4228 Železniki Tel.: 04 500 00 00, Fax: 04 500 00 20

Razglabljanje o življenju (ter tudi šoli in odraščanju)

Zadnje čase opazujem da sm vse bolj "rebel". In to povsod. Šola, doma, prijatelji, ... nevem... očitno šele zdaj prihajam v puberteto. Duma skus ugovarjam, sicer si mislim da imam tudi dober razlog za to, kar zagovarjam ter stojim na svojem stališču, a vseeno izpade kot navadno "petelinjenje". Ja,ja ... Maxi odrašča :P Primer je dober tole. Fotr mi neki pridiga blablabla... kako bo ko bos na svojem, ko bos solo koncau, kdaj bos zacnu s svojo glavo razmisljat in blablablablablablab :P Stop the fucking bullshit. Kaj mi tu seres pred faco. To je povsod... tud ce ces razmislat s svojo glavo, ti je - POVSOD ONEMOGOČENO POVEDATI SVOJE MNENJE TER GA TUDI UPORABITI. Preprosto te ignorirajo, ali se ti pa smejejo oz. napizdijo, da kaj mislis da si da bos tu nekaj svojega povedovavu... kolk si pa star, pa da kolk mas izkusenj (ces, da je on, moj fotr starejsi od mene ter bolj izkusen - to je seveda vec kot res, a stari, nova vrata se odpirajo in svet gre naprej. ti si ostau v nevem kerem letu. js mam nove resitve za tvoje probleme:P). Prou no... ce gledas tako res nimas kaj ugovarjat, dokler si pod hiso starsev, jih moras poslusat (vsaj dokler ne prinasas denarja k hisi :)). Torej, htel sm povedat, da tudi ce ti recejo, kdaj bos zacel bolj razmislat s svojo glavo, bolj po svoje, bolj naredit stvar pametno - lahko hitro ter preprosto odvrnes: "ko bom velik", saj prej nesmes. Torej, gremo dalje... Še eno pametno, uporniško razmišljanje... Do danes smo meli pesmco se za naucit. Ja, seveda se je nisem, tako da prvi sut:P V glavnem - zakaj se naučiti neko pesem, ki jo verjetno pozabiš ko končaš svoje srednješolsko izobraževanje. Izjemo bi dal narodne pesmi oz. himno. To je logično da jo vsak slovenec pozna. Ampak npr. kr neke pesmi ki so napisane kako nekdo sedi pod drvom in tam razmišlja kako bo šou domov. Ful mi bo to v prihodnosti, a? No ja, vem tudi, da je to neke vrste spodbuda za naše razmišljanje, naše možgane, da si bolj kakšno stvar zapomnejo... ampak na čuden način. Bedarija v glavnem. Dalje... DJ. Ja, rad bi biu DJ. Hah - željo mam:P waw. to je pa že dost a? in lahko si takoj dj :P tako kot 5letni otroko ki bi rad bil pilot. In bo takoj bil pilot. Seveda. Torej, zeljo mam... ni pa opreme, ni priloznosti, ni tudi nekega vecjega znanja. Vso znanje ki sem ga pridobil iz samoucenja imam le preko računalnika (2 zvočni kartici ter program DSS DJ - neke vrste emulacija hardware/software cue/master 2 cdmp3 playerja:P). Nevem če bo kaj iz tega, a upam da bo... ker me kar veseli. Mogoče v daljni prihodnosti priletijo finance iz neba za kakšno pravo opremo, nato še kakšen tečaj ali 2... pa vpeljevanje v kakšnem klubu ali pa na bolj resnih feštah:) that'd be nice:) veery nice yeees :) No ja, hteu sm to le povedat:p še naprej.. no ja, skor zmankuje idej, a drugače imam toliko stvari za pokomentirat da je jooj :P med šolo jih pride vsaj 5 na dan, doma 2... a kaj ko nič ne zapišem... :P Aha, evo še nekaj zanimivega... od včeraj. Sm si na mobitel zapisau. Naslov je: ČAS. Si že kdaj razmišljal o času? Mar čas obstaja? Mar gre lahko "čas" hitreje? počasneje? nazaj? naprej? potovanje v preteklost, prihodnost? Po moje je odgovor na vsa ta vprašanja - ne. Prvo kot prvo - čas ne obstaja. V naravi čas ni definiran (pozabite tisto bluzenje o merjenju ene sekunde z jedrom atoma itd...). Vse gre naprej v svojem zaporedju, ki ni čas. Pravtako se dandanes pojavljajo vprašanja o potovanju skozi čas. Prosim lepo, kako bi vam pa to ratalo? Svet gre naprej in tako tudi bo. Potovanje naprej v prihodnost ne bi moglo biti možno. Kako si predstavljate da bi le VI ostali tukaj. Na tem mestu katerem ste. Okoli vas bi se pa vse spremenilo. Ni možno. Svet se spreminja in MI z njim. Noben ne ostane izzovzet in noben ni kakšna izjema. Včasih tudi pravimo, da "oh, kako gre danes čas hitro" ter "včasih smo živeli počasnejše". Seveda je tako, a le zato ker naši možgani verjetno vse te informacije, ki jih prejemajo skozi naše čute - različni vonji, grafični prikazi, otipi, šumi ter zvokovi itd... - vsi ti čuti zamotijo naš sistem tako, da se preveč zamišljamo na vse te stvari ki jih imamo v glavi in gre čas - hitro. Naprimer meni sedaj "čas" mineva precej hitro. Sem zamišljen v to tipkanje, glasbo, to temo o kateri pišem, o toploti ki me obdaja, preveliki glasnosti glasbe, šumu tipk, sevanju mobilnika in ostalih brezžičnim napravah, ter kaj bom sedaj še napisal. Zaradi tega in še mnogo ostalih stvari ne spremljam OSTALIH STVARi ki so pa mogoče bolj stran od mene. Ali pa kakšna stvar ki bi jo moral sedaj narediti, bi moral kje biti itd... Naši možgani so preprosto iz dneva v dan vse bolj zaposleni, tako da čas je človeška izmišljotina, ki meri delce nečesa od začetka nekega trenutka do le tega. Sicer pa lahko bi razglabljal tudi od kje človeku sploh ideja za atom,proton,kdo zavraga je odkril mikroskop oz. kako smo lahko prepričani da je to kar nam prikazuje res pravilno, ter če si mi vse to razlagamo tako kot si, je to tudi pravilno? po mojemu razmišljanju v večini primerov ni. Ah... nekaj začnem nakladat nato me pa zmanjka. Človeško. No, danes smo meli telovadbo... js sm se vedno pohabljen... sedaj si pa že zelo želim telovadbe:/ fuzbal pogrešam... teeeek pogrešam!!! Vso to rekreacijo :S Pri telovadbi sm se neki trudu fuzbal... a ne gre:/ žongliram lahk a tečt ne morem :(( bad:( jebesh... upam da bo cimprej pozdravljeno. Rana je ze zaceljena, le še udarnina da se pomiri:PP Aja, mam še eno o šolskih vratih. Kot večina vas ve (hehe... seveda:P), pri nas, v Šolskem Centru Novo mesto zaklepajo vhodna šolska vrata med odmori. Zakaj je tako? Nevem najbolj. Majo verjetno neke razloge, a vseeno se bi boljše vidlo če bi blo odprto. Zdj sm že 5 let na tej šoli in do pred 3mi leti ni bilo varnostnika ter zaprtih vrat. Bedarija. Totalna. Zdej je v šoli med odmori (predvsem večjima – 10 ter 20 minutnima) v jedilnici takšna gužva, da se težko in počasi prebiješ do kuhinje, ali kam si pač namenjen. Včasih, ko je bila odprta vsaj kadilnica je šlo vsaj 200 ljudi noter... zdj pa je obup. Pa še na šoli odpirajo nove oddelke – kar pomeni več dijakov. Še hujše. Mar bi vrata odprli, bi šli ljudje lepo na cigaret na oddaljeno parkirišče ali se zapeljali na kavico, po sendvič v bližnji Mercator ali pa le na svež zrak pred šolo. Zanimiva politika no. Sicer bi bolj argumentirau, a vidim da mi žilica za pisanje bloga ter razglabljanje o vsem skupa upada, tako da bom kar zaključil. Naslednjič povem še kaj... aja, pa se opravičujem za mešano uporabo šumnikov (so ter niso) ter narečjem, uporabljenim med pisanjem. (včasih se trudim pisati po Slovensko, včasih pa kr opalim po domače... razume se v vsakem primeru :P). That's it. Danes le upam da grem v Črnomelj malo pogledat... pol pa filme gledat čez vikend. Gudden wikend i wish 2u :P

Prva prava nesreča

Ja, meni se zadnje čase dogaja marsikaj. Pravtako sem včeraj oz. boljše rečeno danes zjutraj doživel tudi prvo večjo "prometno" nesrečo. Res da sem bil edini udeleženec jaz sam a to nima veze :) Torej bilo je tako, da guma na moji super šterki (Tomos APN6s, za tiste ki tega motorja ne poznate) bila precej prazna. Tako pa sem se jaz, veselo vračal iz fešte ki jo je imel sošolec za 18 let, pripeljal kar hitro v en ovinek. Tako ja... in seveda je guma šla ob mojem superiornem obvladanju motorja ter hkratnem nagibanju v ovinek lepo padel z motorjem in malo odletel sem ter tam. Ja, na srečo sem imel čelado na glavi, drugače bi bila glava tudi razbita, a je le koleno ter na roki imam ranico. Za več, si poglejte fotografijo ;) No tele septemberski dnevi pa postajajo že prekleto jesenski, če ne že kar zelo na zimo vleče. Mraaaaaaz :/ pred par dnevi sem šel nekaj do gasilnega doma in sem se kar oblekel zelo zelo zimsko. Obupno je, kaj se dogaja z našim podnebjem. Dež dež dežžž sam pofukan dž :P mislim... pa ne more 2 dni padat skus. Res da ni ful padalo, ampak vseeno je to preveč. Se spomnem ko smo se lahko pred leti v septembru lahko še kopali na Kolpi, zdaj to ne pride niti približno v poštev :D Bom zdj reku neki egoisticnega, a ne me prevec narobe razumet... ampak me prov boli kurac za vse to. Življenska doba človeškega bitja je majhna. Te spremembe sicer prihajajo ponavadi počasi - zdaj so ravno malo pospešile :D ampak... itak bom kmal umru. Tako kot vsi. Za ostale generacije me pa zaenkrat ne toliko briga. Itak se dela ful premalo na tem, da bi se stil življenja spremenil in bil bolj pozoren na to kaj (smo ter) delamo sproti tudi materi naravi. Največja škoda ki po moje ni popravljiva, je pa bila že narejena. Po moje se da to vse tako popravit no, kako bi reku... kot ponovno rojstvo zemlje. Prišla bi GEA lol ter bi na zemlji likvidirala celo življenje ter ustvarila vse skupaj na novo. Simple. Aja, naj bo to za danes... a že par dni razmišljam da bom napisal blog, v katerem bom podebatiral situacijo na naši šoli  ter pravilnike itd. Če še niste opazli,  sem po naravi uporniški ter rad  povem tudi kaj gre iz drugega stališča.  Po domače povedano - rad prodajam pamet.  Kar seveda ni kul, kr me pol marsikdo ne mara  (primer v šoli npr :) se z mojim bivšim razrednikom  marsikdaj skregam zaradi kakšne malenkosti.  Sicer pa ni on edini ;) ) Tako. To je to... upam da je kul brat, čeprav razvlečem tekst :S Grem zdej malo počivat :D

Neverjetni dnevi...

No, včeraj sem zvedel da sem naredil 3. letnik z dobrim uspehom. Kar mi v mojih petih letih šolanja še ni uspelo. Danes pa ... je bil tako zelo beden dan da je za ubit. En profesor nas zadnje 4 ure, ni hotu spustit prej... ok je nas pol ure, a lahko bi nas dosti prej. Js sm biu lačn, jezen, zmatran ter vsega in on ni hteu spustit. Doro... bmk. le naj. Vreme ta 2 dni je blo tud v kurcu. Neverjetno... še mrzlo za popizdit. Itak me cel dan zebe v noge, roke... jao. Še prehlad se me loteva se mi zdi? Mah itak gre vse v kurac. No, ta dan sm spet našu en komad dober ki sm ga pred kratkim poslušu. Tu je videospot : Komad je zakon. Nasplosno System Of A Down so <3 favorites. Jutr končno popoudan. Se bom vsj malo naspau. Morm že ob pol 9h it kr kolega s katerim se vozim ma začetek že prej. Začetek ob pol 1h. Neznam kaj bom do ondi delu :S v glavnem... 4 ure mam le. 1 uro telovadbe od tega. Nč, grem kr spat. Jebeš to vse skup :S

1. dan šole

Torej, prvi dan šole je mimo. Po pravici, bedarija. Začetek ob 11h? svašta. V glavnem, vjutro vle na pivo... pol šola i to. Sreču sošolce. Jih blo kr kul vidit. Šime žal ni dobu tretjega roka (Breda... ne moreš bit taka :PP ) mamo pa 2 nova. Vitota lol :) pa še enga metalca. No, po koncu šole pelko pelu po trgovinah k šou ventilator pa činče kupit... pol pa sva šla kr do njega. Mater, me hteu kr duma obdržat. Darč, si pa car (s staro mamo ki ma partizansko pokojnino - lol). Taveč. Anywayz... celo me pustu odit. Ma zanimive starše. Se ne jebejo tuk :P. Pol me odpelu na postajo in yarči pršu iskat. Tako, zdj pa neki pojest, kr sm jeu nazadne pr darču nek jako malega (v glavnem bla dns moja hrana - pive, kava pa sok. tk da se mi sere za popizdit :P itch nicht gud), pa pogledat kak American dad i pol pa spat. Hvala za branje ;) pišem še kdaj - pa razmišlam da bi nehu to sranje pisat kaj se mi dogaja vsak dan ker je bedarija. Bom rajš razglabljal o težavah sveta ter človeštva, kar je bolj interesantno. Good Night, and Good Luck.

Bilo je, bilo bo

Torej, ura je polnoč. Ravnokar sem pogledal film This is england. Film govori o enem delu mladosti mladega fanta, ki se odvija v 90h letih. Ta fant se spozna z skinhead vodami ter je zanimiva zgodba. Baje tudi resnična. Vreden ogleda. Danes je bil ok dan. Naredil sem nov mix, ki seka :)  (na koncu bodo povezave) ter tudi nogomet je bil dogovorjen, a žal ne v kotu ampak je bil v Gradcu. Naj bi bilo ful ekip, a komaj nas je bilo za 2. No, igrali smo - to je bilo tudi pomembno. Še par urc spanja in je že šola. Caffe awaits. To je vse za ta večer. Enjoy it while it lasts. Povezave: DJ x-am - Prijatelj, konec počitnic! (direct download) DJ x-am last.fm spletna stran (možno poslušanje vseh mixov. download trenutno ne deluje.)

Še en dan me loči

do začetka novega šolskega leta. Se veselim? Niti ne. Še najbolj me odvrača vstajanje ob 5:30 zjutraj. Bio-ritem se mi bo čisto porušil ;) saj med počitnicami spim od 10h naprej (še posebaj sedaj, proti koncu počitnic do 12h). Oh ja.  Amm... aja, jutri mam začetek ob 10:50 v uč. 125. Torej, povzetek počitnic? Nevem. Bile so kratke. Izkoriščene zelo zelo premalo, al jebi ga. Kot gre evergreen komad "We had joy, we had fun, we had seasons in the sun." he he. Šola? Končno se mi je ratalo prilezti do četrtega letnika. Upam da naredim še to, potem pa bom videl kako in kaj. Pogrešam kaj sošolce? Tudi. Vsak je poseben na svoj nacin in malokrat je dolgčas. Bedarija bo le, ko bo spet teženja zaradi neopravičenih ur (kar se meni osebno zdi povsem nesmiselno - o tem bom pisal mogoče v enem blogu). No, toliko o šoli. Včeraj sem bil na tekmi s klubom. Bili smo v Dobu. Zgubili, seveda. Tekma je bila porazna. Moja igra še bolj :) . No, danes bi bilo dobro da bi se dobili s prijatelji pa odigrali na igrišču v Kotu (kraj pri Semiču) kakšen prijateljski nogomet - če bo sploh bilo dovolj ljudi za to (danes so trgatve). Igrišče v Kotu pri Semiču No, to je bil neke vrste testni blog. Upam da bo tole "zalaufalo". Moram si še pogledat kako in kaj se tole grafično ureja... tako da, to bo trajalo še nekaj časa :) Do naslenjič, Carpe diem

Pamet v roke

Če je imaš toliko, da jo lahko primeš, jo le daj. Torej, prišla je odločitev za novo dejavnost, v tem svetu dolgčasa. Postal bom, oziroma vsaj poskusil bom, postati blogger. Upam da sem naredil pravo potezo, ko sem izbral www.blogger.com in ne kakšne druge alternative. No, to bomo še videli. Torej, v kratkem lahko pričakujete kakšne vnose, če bo vse po sreči, do takrat pa lep pozdrav. Vaš Maxi.